Maraton za telebane

Letos praznujem deseto obletnico nakupa prvih tekaških copat. Dve leti po nakupu sem se odločila tudi za prvo tekaško tekmovanje – Ljubljanski maraton. Kot popolna začetnica sem štartala kar na najdaljši, 42 kilometrski razdalji. Na ta izziv sem se, takrat povsem sama, pripravljala skoraj celo leto. Trenažni načrt sem našla v eni od knjig o maratonu, malo manj sreče pa sem imela s prehrano, zato sem se dobesedno učila na lastnih neumnostih. Trenirati za maraton pomeni velik stres za organizem, ki takšnih naporov ni vajen. Kaj je zdrava prehrana in kaj je športna prehrana seveda takrat nisem vedela. Ena večjih cvetk, ki mi od takrat ostaja v spominu je, da sem po dolgih tekih poskušala bolj skromno jesti. Namesto nadomeščanja energije se mi je namreč bolj fino zdelo, če bi na račun porabljene energije raje izgubila kakšen kilogram telesne teže. Potem pa se mi je začelo dogajati, da sem po najnapornejših treningih za kakšen dan iz na videz neznanega razloga obležala v postelji s povišano temperaturo. Naknadno sem ugotovila, da se mi to ne dogaja, če si po teku privoščim konkretnejši obrok. Prepričana sem tudi, da bi ob boljši prehrani takrat ne bila tako utrujena. Kaj so energijski geli, sem odkrila šele nekaj tednov pred tekmovanjem in na enih od zadnjih dolgih tekov ugotovila, da se da teči hitreje, če poješ kaj sladkega. Verjetno bi lahko o tistem letu napisala kar celo zgodbo v stilu maraton za telebane.

Kako pomembna je prehrana

S prvim maratonom sem jo na koncu, predvsem z veliko sreče, povsem dobro odnesla. Tisto leto nas je v cilju s svojo novo knjigo z naslovom Gibanje je življenje čakala tudi po mojem mnenju največja strokovnjakinja s področja športne prehrane v Sloveniji, dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki mi je v posvetilu zaželela še veliko maratonov. Morda je bil njen zapis čaroben, od takrat sem namreč maraton pretekla vsako leto, njena knjiga pa mi je dolgo služila kot biblija športnega prehranjevanja. V vseh teh letih sem ugotovila, da je prehrana pomemben del športnega uspeha, ki ti najprej omogoči, da trening dobro opraviš, nato pa se nanj tudi dobro adaptiraš ter ostajaš zdrav in brez poškodb.

Z novim znanjem do rekorda

Lani sem dokončala študij prehranskega svetovanja – dietetike in morda tudi zaradi poglobljenega znanja s področja športne prehrane znova krepko izboljšala svoj osebni rekord na maratonski razdalji. Maraton je torej krivec, da se danes tudi poklicno ukvarjam s prehrano.

Letos bom kot del ekipe Nutriticon brezplačno pomagala pri osvajanju prvega maratona dvema posameznikoma. Kako do nagrade si lahko preberete na spletni strani Nutriticon prehransko svetovanje. Poskrbela bom, da njuna zgodba ne bo tako polna neumnosti kot je bila moja – vsaj kar se prehrane tiče.