Pri pripravah na Ironman triatlon sem že lani vzljubila sobotne treninge dolgega kolesa, ki jih na koncu zaključim še z nekaj kilometri teka. Dobra dva meseca pred tekmo so ti treningi vedno daljši, zato jih ljubkovalno imenujem kar »dolge sobote«.

Ironman triatlon je lahko pravi prehranski izziv, saj so razpoložjive energijske zaloge v telesu premajhne, da bi lahko pokrile 8.500 – 10.000 kcal, kolikor jih tekmovalci porabimo med samim dirkanjem. Hkrati pa je med takim naporom nemogoče zares jesti. Za dober maratonski zaključek tekme je zato zelo pomembno kako dobro smo jedli na kolesu in varčevali z mišičnim glikogenom. Koliko in kaj bomo pojedli pa ni odvisno samo od naše volje, pač pa v veliki meri tudi od prebavil, ki lahko med aktivnostjo pokažejo nesprejemljivost za marsikaj s čimer v mirovanju sicer nimamo težav. Kaj točno komu odgovarja in kaj ne, pa mora ugotoviti vsak posameznik sam.

Takšni treningi so torej najboljši čas za ugotavljanje kaj, koliko in kako jesti med tekmo. Spadam med tiste, ki so na to kaj pojedo med intenzivnim in dolgotrajnim športnim naporom še posebej občutljivi. Samo deciliter grenivkinega soka, ki sem ga primešala svoji že klasični energijski mešanici, je bil na eni od zadnjih dolgih sobot dovolj za želodčne krče na kolesu in slabost med tekom. Problem prehranjevanja na triatlonu morda niti ne bi bil tako velik, če na koncu ne bi bilo treba še teči. Tu pa se pokažejo vse prehranske »napake«, ki jih naredim na kolesarskem delu. Prav zato sobotno kolo z menjavo v tek izkoriščam za preizkušanje energijskih napitkov in gelov.

Energijsko mešanico za kolesarski del sem si lani na osnovi teoretičnih priporočil zmešala sama. Voda, prava mešanica sladkorjev, natrij in nekaj kofeina je pravzaprav vse kar med takšnim naporom najbolj potrebujem in zmorem zaužiti. Letos poskušam lansko recepturo samo še malo »polepšati«, predvsem okus. Pri tako dolgi tekmi kot je Ironman imamo namreč lahko opravka tudi z naveličanostjo okusa, zato je pomembno, da si sposoben izbrani napitek spraviti vase tudi po petih in več urah. Citrusi meni pri tem očitno ne bodo v pomoč.