Triatlonska sezona 2011 zaključena

Moja druga triatlonska sezona se je končala pred dobrim tednom na blejskem Lovemanu. Slovenska iron polovička je bila predvsem priložnost, da letos še enkrat nastopim na triatlonu konkretnih razdalj, take imam namreč najraje. Sezona je bila dolga, saj sem se letos pripravljala na svoj prvi Ironman. Prvič sem nastopila tudi na olimijski razdalji triatlona in super sprintu, skorajda v navedenem vrstnem redu. Ja, postopnost mi ni ravno domača.

Priprave so se za zares začele z novim letom, ko sem se pridružila treningom Triatlonskega kluba Ljubljana (TKL). Obljubili so mi, da mi pokažejo kako se zmaguje s stilom :-). Prvič sem trenersko taktirko, ki sem jo vsa maratonska leta sama držala v rokah, predala v tuje roke – TKL-jevski trenerski ekipi, ki zmore prilagoditi trenažni načrt vsakemu posamezniku posebej. Mitja, Martin in Miha, upam, da mi oprostite, ker sem bila včasih vseeno svojeglava. Z vašo pomočjo mi je uspelo odkriti nove meje svojih zmogljivosti.

Največ preglavic smo letos imeli v vodi. V prvih mesecih leta je bilo res frustrirajoče. Počutila sem se, kot da se pol leta pred Ironmanom šele učim plavati, zato nekajkrat v solzah obupala, a na koncu splavala. Zdaj v vodi sicer nisem posebej hitra, sem pa na zadnjih tekmah spoznala, da si znam izboriti svoje mesto in v plavanju tudi uživati.
Uspelo vam je tudi, da sem se po sedmih maratonih spoznala s stadionom. Prej mi ni bilo povsem jasno kaj bi lahko počela na 400 meterskem tartanskem krogu :-). Treningi hitrosti so bili glede na moje tekaške predstave na triatlonskih tekmah več kot uspešni. Da bom obvladala tekaško abecedo, bom očitno potrebovala še nekaj časa :-).

Prvič letos sem na triatlonu nastopila maja na ekipnem super sprint triatlonu v Mariboru. Zabavno, a zame čisto prekratko. Sledila je iron polovički v avstrijskem St. Pöltnu. Za razliko od lani, ko je bil to moj prvi pravi triatlon, je bil letos samo trening tekma za Ironman. Nekako v tem stilu je tekmovanje potem tudi potekalo: težave v prvi menjavi, ko sem uspela po svoji nerodnosti pokvariti zadnji menjalnik, postanek v kazenskem boksu in tek v veliki vročini. A se je izplačalo, saj je Ironman čez dober mesec potekal brez težav. Ironman pa ni bil samo glavna letošnja triatlonska tekma, pač pa tudi preizkušnja vsega tistega o čemer sem pisala v svoji zaključni nalogi ob zaključku študija prehranskega svetovanja – dietetike. Na srečo sem jo odnesla veliko bolje kot Julie Moss, ki je pred skoraj dvajsetemi leti počela nekaj podobnega. Dobra prehranska podpora je na takšni preizkušnji nedvomno pomembna. Prepričana sem, da mi je tudi to omogočilo, da sem na koncu ironmanski maraton odtekla s časom 3:30. Čas o katerm sem pred leti kot maratonska debitanka komajda verjela, da ga lahko dosežem na tekaški tekmi, kaj šele na Ironmanu. Konec avgusta sem prvič poiskusila še z olimpijsko razdaljo v avstrijskem Faakersee in za konec predvsem za zabavo opravila s slovensko iron polovičko na Bledu, kjer sem postala tudi državna podprvakinja v dolgem triatlonu. Zakaj za zabavo? Ker sem z mislimi že preveč pri svojem zadnjem letošnjem cilju – Ljubljanskem maratonu.

Advertisements

2 thoughts on “Triatlonska sezona 2011 zaključena

Komentiraj:

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s