Zdravje je največje bogastvo, ki ga lahko imamo.
Toda koliko smo v resnici pripravljeni storiti, da ga ohranimo ali okrepimo? V Sloveniji gre okrog 70% smrti pripisati boleznim srca in ožilja ter rakavim obolenjem. Smo torej povečini žrtve kroničnih nenalezljivih bolezni, ki se razvijejo predvsem zaradi napačnega načina življenja. Poglavitni dejavniki tveganja za kronične nenalezljive bolezni so namreč prav kajenje, alkohol, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, prekomerna telesna teža in debelost, visok krvni tlak, povišan holesterol, povišan krvni sladkor in nezadostna gibalna aktivnost.

Gibalna aktivnost varuje zdravje.
Kot že vsi vemo ima zmerna do intenzivna gibalna aktivnost pomembno preventivno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Gibalna aktivnost zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka in sladkorno bolezen tipa 2 preko različnih mehanizmov: izboljšuje presnovo glukoze, zmanjšuje delež telesne maščobe, znižuje krvni tlak, krepi telesno antioksidativno zaščito ipd. Posodobljena priporočila za gibalno aktivnost in zdravje ACSM (American College of Sports Medicine) in AHA (American Heart Association) še naprej priporočajo izvajanje vsaj zmerno intenzivno gibalno aktivnosti 30 minut dnevno, katerih posamezne enote naj bi trajale minimalno 10 minut, 5 dni na teden ali pa bolj intenzivno vadbo 20 minut dnevno, 3 dni na teden.

Raziskave kažejo, da danes odrasli ljudje v povprečju več kot polovico svojega budnega časa preživijo v sedečih dejavnostih.
Zjutraj se vsedemo v avto in odpeljemo v službo. Parkiramo čim bližje vhodu in se zahvaljujoč dvigalu odrešimo napornega stopicanja v višja nadstropja. Sledi osem ur sedečega ali stoječega dela. Popoldan kot skrbni starši za varnost svojih otrok prevzamemo nalogo voznika in prevažamo otroke z ene dejavnosti na drugo, dan pa nato zaključimo pred televizjskim sprejemnikom ali računalnikom. Če smo nekje vmes uspeli skočiti še na polurni tek, kot kažejo novejše ugotovitve, nismo uspeli narediti prav veliko za svoje zdravje.

Sedentarno vedenje je nov in potencialno pomemben dejavnik tveganja.
Vse glasneje se namreč postavlja vprašanje ali ima posameznik, ki je redno gibalno aktiven 30 minut na dan, tako kot pravijo priporočila o gibalni aktivnosti, res manjše tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, če preostali budni del dneva zapolni z dolgotrajnim sedenjem. Kot kažejo novejša spoznanja predstavlja takoimenovano sedentarno vedenje (latinska beseda sedere pomeni sedeti) nov in potencialno pomemben dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, ki pa ga je hkrati pomembno razlikovati od nezadostne gibalne aktivnosti.

Ljudje za svoje preživetje porabijo vedno manj energije.
V daljni preteklosti je človek veliko časa posvetil predvsem iskanju hrane, za kar je moral prehoditi velike razdalje, nemalokrat pa tudi hitro in daleč teči, da je ubežal napadu. Danes gibalna dejavnost izgineva iz človekovega življenja, ljudje se vozijo več in dlje kot kdaj prej, vedno več delajo v sedečih poklicih, prosti čas pa preživljajo ob sedečih razvedrilih. Tehnološki napredek omogoča mehanizacijo najpreprostejših opravil, ljudje pa za svoje preživetje porabijo vedno manj energije, kar pušča negativne posledice na njihovem zdravju in kakovosti življenja. Človeku, ki dnevno spi osem ur in je v skladu s priporočili gibalno aktiven 30 minut dnevno, preostane še 15 ur in pol, s katerimi lahko pozitivno ali negativno vpliva na svoje zdravje v odvisnosti od aktivnosti s katerimi jih zapolni.

»Popolnoma opremljeni za minimalen napor«
Težaško delo si je človek že od pradavnine poskušal olajšati z uporabo najrazličnejših orodij, z razvojem novih tehnologij, pa mu je uspelo, da danes svojo moč in gibanje uporablja manj kot kdajkoli v svoji zgodovini. Kam vodijo trendi pove tudi slogan enega od znanih proizvajalcev kmetijskie in gozdarske mehanizacije v svojem oglasu: »Popolnoma opremljeni za minimalen napor«. Trendi sodobnega načina življenja močno podpirajo sedeč življenski slog. Število avtomobilskih prevozov se je od leta 1970 povečalo za 150%, medtem ko prehojene ali prekolesarjene razdalje ostajajo nespremenjene. Prav tako se je v zadnjih tridesetih letih močno povečalo število pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev, kar je močno olajšalo gospodinjska opravila ter prihranilo veliko časa, ki se sedaj porablja za druge, najpogosteje sedeče aktivnosti, kot sta uporaba računalnika in gledanje televizije. Zahvaljujoč inovacijam v komunikaciji, transportu in delovnih tehnologijah pa končnega potenciala sedenja in njegovih posledic verjetno sploh še nismo dosegli.

Kaj pravijo raziskave?
Raziskave kažejo, da je količina časa, porabljena za gledanje televizije, kar je ena od oblik sedentarnega vedenja, povezana s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Če se gledanje televizije poveča za dve uri na dan, se tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 poveča za 20%, medtem ko vključitev 40 minutne hoje v dnevne aktivnosti to tveganje zmanjša za 19%. Čas gledanja televizije je tudi močno povezan s pridobivanjem teže in debelostjo, tako pri otrocih kot odraslih. Ugotovili so tudi, da stopnja gibalne/športne aktivnosti in čas posvečen gledanju televizije vsak zase vplivata na pojav povečane telesne teže, zato predstavljata gibalna/športna aktivnost (neaktivnost) in dolgotrajno gledanje televizije (sedenje), medsebojno neodvisna dejavnika tveganja za povečano telesno težo. Debeli ljudje naj bi tako preživeli približno 3,5 ur manj v stoječem času v primerjavi z vitkimi. Posledice gledanja televizije lahko prenesemo tudi na druge sedeče aktivnosti, kajti pri gledanju televizije ne gre za škodljivost same televizije ampak škodljivost sedenja. Epidemiološke študije tako kažejo dvakrat večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja pri moških, ki pri delu dolgotrajno sedijo, kot pri moških, ki opravljajo fizično delo.

Ne nujno več športnih aktivnosti, ampak predvsem več lahke gibalne aktivnosti.
Zmanjšanje količine časa namenjenega sedečim dejavnostim bi, kot kaže lahko imelo enako velik pomen za ohranjanje zdrave telesne teže in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot jih ima gibalna/športna aktivnost. Kot kažejo izsledki bi poleg skrajševanja skupnega sedečega časa, že krajše prekinitve dolgotrajnega sedenja lahko učinkovale dobrodejno, zato bi bilo priporočljivo vsako uro dolgotrajnega sedenja prekiniti s 5 minutnim gibalno aktivnim odmorom. Mogoče bi veljalo večkrat stopiti do sodelovca na drugi strani hodnika, kot pa ga poklicati po telefonu. Dnevno se ponujajo številne priložnosti za gibalno aktivnost. Razmislimo o možnostih gibalne aktivnosti na delu, pri domačih opravilih in prostočasnih aktivnostih ter za potrebe transporta. To ne pomeni nujno več športnih aktivnosti, ampak predvsem več lahke gibalne aktivnosti, s čimer se bo avtomatsko zmanjšal tudi čas sedentarnega vedenja. Sprijaznimo se z dejstvom, da smo bili ustvarjeni za gibanje in dopustimo, da se le to vrne v naša življenja. Ali kot je rekel že Aristotel: »Gibanje je življenje«.

Viri:
Cavill N, Kahlmeier S, Racioppi F. Telesna dejavnost in zdravje v Evropi : dokazno gradivo za ukrepanje. Maribor: Zavod za zdravstveno varstvo, Center za spremljanje zdravstvenega varstva in promocijo zdravja; 2007 : 34.
Hamilton MT, Healy GN, Dunstan DW, Zderic TW, Owen N. Too Little Exercise and Too Much Sitting: Inactivity Physiology and the Need for New Recommendation on Sedentary Behavior. V: Current Cardiovascular Risk Report 2008; 2: 292-298.
Healy GN, Dunstan DW, Salmon J, Cerin E, Shaw JE, Zimmet PZ, Owen N. Objectively Measured Light-Intensity Physical Activity Is Independently Associated With 2-h Plasma Glucose. Diabetes Care 2007; 30: 1384-1389.
Hu FB. Sedentary Lifestyle and Risk of Obesity and Type 2 Diabetes. Lipids 2003; 38: 103-108.
Miklavc F, Lobodnik Zorko A, Kuščer S, Lovka M. Enciklopedija za vedoželjne: Naravoslovje in tehnologija. Ljubljana: Prešernova družba; 2004: 227, 238-239.
Miller R, Brown W. Steps and Sitting in a Working Population. International Journal of Behavioral Medicine 2004; 4: 219-224.
Owen N, Bauman A, Brown W. Too much sitting: a novel and important predictor of cronic disease risk? British Journal of Sports Medicine 2009; 43: 81-83.
Stergar E, Scagnetti N, Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje [Elektronski vir]. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2006: 62-68.
Završnik J, Pišot R. Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales; 2005: 37-39.
The World Health Report 2002 : Reducing Risks, Promoting Healthy Life. World Health Organization; 2002: 61, 83.